News
Enshin karate club TO-TE Maribor
Systema - seminar v Žalcu - poročilo | Systema - seminar v Žalcu - poročilo |
|
|
| Written by Andrej Frece | ||||
| Monday, 28 September 2009 | ||||
|
There are no translations available V soboto in nedeljo, 26. in 27. septembra 2009 se je 3-članska ekipa našega kluba udeležila seminarja ruske borilne veščine Systema (prvič v Sloveniji), ki ga je vodil priznani mojster Andreas Weitzel (certificirani inštruktor Systeme in zastopnik za Evropo). Systema je celovit sistem samoobrambe s telesom proti vsem možnim napadom z ali brez orožij v kateremkoli položaju. Systema je ultimativna in zaokrožuje najboljše, kar od borilne veščine lahko pričakujemo - učinkovitost ne glede na situacijo...
"Systema povečuje vse stopnje človeških zmogljivosti in razvija vse naše fiziološke sisteme. Razvija tako dihalni sistem, kroženje, muskulaturo, skelet in prebavne poti. Vsi telesni sistemi se razvijajo na naraven način, nato pa se razvoj nadaljuje v psihološki fazi in vaši psihi. Stopnja, ki sledi, vas pripelje bliže k Bogu, razvije vaš duh. Da vam moč in čut za pravičnost. In ravno zato ni zgolj veščina, je celoten sistem. Je kot življenje."
In ravno pri nas samih se Systema tudi začne. Temelji na prepričanju, da moč, ki jo ima naš nasprotnik nad nami, v resnici ni njegova moč, ampak naša šibkost. Zato se Systema obrača navznoter, k izgradnji lastnega telesa in duha za spopad s kakršnimokoli napadom. Njen glavni namen je graditi - sebe in svet okoli sebe, zato tudi reklo: "Poznai sebia" oz. "spoznaj sebe". Zato je tudi ena redkih veščin, ki ne škoduje telesu prakticionerja, ampak ga gradi, sprošča in izboljšuje. Tam se znanje Systeme tudi začne - pravilno dihanje, prekrvavitev, zdrav skelet in sklepi, močno telo. Roko na srce - kaj takega nam lahko ponudi le redkokatera veščina, zato lahko mirno rečemo, da je popolnoma zdrava in naravna. Je prva veščina, ki me je resnično prepričala, da je sproščenost telesa učinkovitejša od tenzije oz. napetosti. Mirno lahko rečem, da je vsakdo, ki kolikor tolikor pozna teorijo in učenja mojstrov, že neštetokrat prebral, da mehko prekaša trdo, vendar zaradi našega ponosa temu včasih enostavno nočemo verjeti.
Tako smo spoznavali posamezne delčke, ki smo jih nato povezovali v najrazličnejših kombinacijah. Priznati moram, da ravno prostost in svobodnost pri reagiranju in neomejeno število tehnik in kombinacij v enem protinapadu, dajo veščini še poseben čar in nam zagotovijo, da nas še tako neobičajen ali nenavaden napad ne more presenetiti ter da se lahko sprva zavestno, nato pa intuitivno odločamo za posamezno delovanje, ki bo v dani situaciji najprimernejše (to je bilo še posebej izpostavljeno pri tehnikah varovanja oseb in nevtraliziranja grožnje kot zunanji itervenient). Slednje pa omogoča tudi lažje absorbiranje tehnik za začetnike in neomejeno možnost eksperimentiranja (kot načina učenja), kaj deluje in kaj ne.
Za prav takšnega se izkazal tudi mojster Andreas Weitzel (certificirani inštruktor Systeme in zastopnik za Evropo), ki je kot prvi inštruktor Systeme vodil celovit seminar te veščine v Sloveniji (o.p. če izvzamemo povabilo Sergeya Ozherelieva in Vladimirja Vasilieva v Slovenijo s strani Ryu kyu kempo zveze Slovenija pred nekaj leti).
V Slovenijo je prišel na povabilo prijatelja, gospoda Damijana Ružiča, bivšega generalnega sekretarja Boksarske zveze Slovenija, prakticionerja karateja, kung-fuja in ju-jitsuja ter po poklicu izumitelja (Tovarna izumov Atena d.o.o., Velika Pirešica, Žalec), ki je v Žalcu organiziral dvodnevni 12-urni seminar, na katerem smo se imeli priložnost seznaniti z osnovami veščine in se prepričati o njeni učinkovitosti na lastne oči.
Seminarja se je resda udeležila zgolj peščica posameznikov, vendar je delovno vzdušje zaradi majhnosti skupine in prijateljskih vezi bilo toliko bolj kvalitetno in sproščeno. Kako torej peščica ljudi, ko pa je govora o eni izmed fascinantnejših veščin na svetu? Odgovorov je več: 1. nepoznavanje veščine: Systema je kljub svoji starosti civilni družbi poznana relativno kratek čas (s prenašanjem znanja na civilno družbo je začel Vladimir Vasiliev šele po razpadu Sovjetske zveze, leta 1993 v Torontu, Kanada), v Sloveniji pa jo lahko mirno imenujemo novost, saj pri nas še nima uradnega predstavništva in mojstrov. 2. skromnost in nekomercializiranost inštruktorjev in Systeme same: notranjost informiranja z nepretiranim oglaševanjem. 3. primernost Systeme: po svoji naravi je veščina resda primerna za vsakogar, vendar večina posameznikov zaradi lažnih prepričanj in predstav (zlasti mladi) išče v veščinah napačne ideale, kot so ponos, samopotrditev, tekmovanje in nima želje po globljem spoznanju resnice o sebi, soljudeh in resničnem bistvu veščine in življenja, zato jo boda zlahka prezrli.
Pravo veščino moramo po mojem najti sami, saj nas ravno zaupanje in prepričanje v njene vrline pripelje do nje - tako je bilo tudi v primeru našega kluba, ko smo dobili posebno povabilo gospoda Damijana Ružiča na seminar Systeme v Žalcu, ker je na naši spletni strani zasledil članek o Systemi in se nam s tem tudi zahvalil, da smo tako dobro predstavili veščino.
Seminar 26. in 27. septembra
2 dni, 12 ur treninga. Brez kimon, v udobnih trenirkah, kratkih majicah in športnih copatih. Udobna oblačila za maksimalno sproščenost in gibljivost, brez kimon in pasov in stopenj. Prva stvar, ki nas preseneti na seminarju Systeme je ta, da smo vsi oblečeni enako in vsakdanje preprosto. Večkrat sem zagovarjal, da brez kimone ni etikete treninga (lahko bi jo imenovali tudi nekakšen "psihološki oklep"), vendar me je Systema prepričala, da je bolje vaditi v preprostih, udobnih vsakdanjih oblačilih, saj smo tako oblečeni večji del našega življenja in šele takrat smo, kar smo.
Mojster Andreas Weitzel - strokovni vodja seminarja
Mojster Weitzel je bil preudaren v govoru ter globoko miren in sproščen. Nisem še videl mojstra, ki bi do svojih učencev pristopil tako prijateljsko in nevzvišeno. Bil je popolnoma dostopen, odgovarjal na vprašanja, se z nami tudi pohecal in kljub temu vzdrževal avtoriteto (kar se sliši malo pretirano, saj smo bili zelo majhna in prijateljska skupina, ki je z radovednim vznemirjenjem absorbirala prikazano znanje). Znanje veščine je mojster Weitzel podajal neverjetno sistematično. Njegove obrazložitve delovanja tehnik so bile naravno logične in doumljive. Z malo truda se je dalo povsem lepo slediti prikazanim tehnikam.
Seminar smo pričeli z ogrevalnimi in dihalnimi vajami, kar smo več kot toplo pozdravili, saj je to najpogostejši in najbolj zanemarjan del pri trenigih borilnih veščin.
Udarci z roko v Systemi
Najzanimivejši del so bili udarci z roko. Začeli smo s kontrolo pritiska v telesu na mestu udarca. Če smo čutili več pritiska (ki nastane zaradi hitreješega delovanja srca ob prekinitvi pretoka krvi v telesu), smo morali toliko hitreje dihati (hitri vdihi skozi nos in hitri izdihi skozi usta kontinuirano). S takim načinom dihanja smo prej za vajo delali tudi počepe in sklece. "Udarec je samo "preveč pritiska", ki ga je treba odstraniti," je pojasnil Weitzel. Delali smo vaje s potiskom pesti na telo partnerja z različno hitrostjo na različna mesta, partner pa je moral ostati pasiven in zgolj dopustiti, da je šel zrak skozi njegova usta (imeli smo težave zaradi priučenega stiskanja mišic ob kontaktu iz karateja - kime, ki pa se je tukaj izkazal za neučinkovitega, mojstrov udarec je zlahka prebil skozi - in niti ni bil tako močan :)).
Pri močnejšem udarcu smo morali izdihniti kratko in hitro, takoj za tem pa sunkovito vdihniti in nato nemudoma kratko vdihovati in izdihovati, da bi se zavarovali pred zakasnelo negativno reakcijo telesa na udarec. Ko je mojster na nas testiral udarce, smo tudi opazovali in opisovali smer udarca oz. bolečine v telesu glede na mesto udarca. Bolečino smo lahko občutili za mestom udarca, nad njim, pod njim ali drugje. Mojster je dejal, da v resnici ne gre za udarec, ampak za napetost na posameznem mestu v našem telesu. Če nismo zdržali udarca in nas je preveč bolelo, se nikakor zaradi bolečine nismo smeli sklanjati, saj bi s tem prekinili dihalne poti in dosegli ravno nasprotni učinek od želenega, če pa smo še vseeno imeli problem, nas je mojster s posebnimi prijemi in potiski na telo hipoma spravil v red. Pojasnil nam je tudi, da lahko nasprotniku z udarci navzgor v njegovo telo celo dodamo moč.
Moč se ne črpa iz tal in delovanje telesa ob udarcu ni potrebno. Telo je popolnoma pasivno in naravno sproščeno, vendar ne ohlapno. Lahko pa ga uporabimo v smislu rotacije, če potrebujemo daljši doseg udarca, vendar Systema teži k minimalnem gibanju za dosego rezultata in s tem omogoča tudi skrivanje poti udarca. Mojster je znal udariti popolnoma nepričakovano, saj ni z nobenim delom oz. gibom telesa nakazal poti udarca, ki bi jo lahko prebrali, zato je tak udarec praktično nemogoče blokirati, saj ni nobenih signalov, ki bi nam dali informacijo, kako in kdaj naj blokiramo (na lastni koži preizkusil Aljoša).
Nato smo se s pestmi sprehajali po telesu partnerja, ki je ležal na tleh ali stal ob steni. Čudovita vaja za zaznavanje in odstranjevanje napetosti na različnih mestih telesa in čutenje različnih mišic. Nadaljevali smo s preusmerjanjem in rušenjem ravnotežja večih nasprotnikov, ki so neprestano prihajali proti nam (z odrivi in rahlimi udarci - oboje s pestjo).
Udarci z nogo
Potekali so na podoben način kot udarci z roko. Frontalni udarec smo začeli s potiskom noge naprej (podobno mae geriju iz karateja , vendar brez potiskanja bokov naprej, in s spuščanjem telesa ob naravnem vzravnanem stavu ob izvedbi brce). Na nasprotnikovem telesu (zlasti nogah) smo iskali točke za zrušenje njegovega ravnotežja.
Rušenje ravnotežja in podiranje na tla - prijemi, zaklepi ipd.
Najprej smo spoznali posamezne točke za rušenje ravnotežja (vrat, rama, bok, roka, koleno, stopalo ipd.). Da bi lahko kontrolirali nasprotnika, mu moramo povzročiti pravilno napetost na pravem mestu. Za rušenje potrebujemo običajno vsaj dve točki na vsaki strani nasprotnikovega težišča, lahko pa jih povežemo tudi več. Na obeh točkah lahko samo potiskamo ali udarjamo ali pa kombiniramo potisk z udarcem. Variante so različne.
Pomembno je, da ustvarimo napetost med tema dvema ali večimi točkami (če delamo z večimi točkami naenkrat, jih lahko tudi "menjavamo" - npr. začnemo pri roki in nadaljujemo pri vratu in kolenu (poprijemi) - tako smo npr. kasneje pri bodyguardingu prijeli napadalca z nožem za zapestje in vrat in ga odmaknili od tarče, nato pa delali še na njegovi roki, ki je držala nož (zgrabili zapestje z roko in ramo naslonili na koleno na naši nogi ter tako ustvarili hipno tenzijo v njegovem komolcu, da je izpustil nož). Zanimiva je bila fiksacija nasprotnika s stopanjem na njegovo nogo in potiskom še na eno točko (dimlje oz. bok). Podobno je nasprotnik v eni točki fiksiran na tleh, če stopi z nogo daleč naprej na tla. Včasih je nasprotnik v eni točki že fiksiran na nas (recimo, če nas hoče vreči z običajnim judo metom), zato lahko v takem primeru potisnemo samo na eno točko (v primeru meta, na bok nazaj) in nasprotnik bo padel.
Nujno moramo čutiti, kaj med našim izvajanjem tehnike počne nasprotnik (npr. poskuša se upirati naši tehniki), da lahko sprotno pravočasno prilagodimo našo tehniko. To dosežemo z menjavo smeri tehnike oz. našega položaja, če si je zopet povrnil svojo stabilnost.
Borba na tleh
"Če se le da, se tlem izogibamo, vendar če nas nasprotnik pripelje tako daleč, da izbiramo med tem, ali bomo leteli po zraku ali bomo sami šli na tla, brez pomisleka izberemo slednje," nas je poučil Weitzel. Na ta način zlahka pridobimo kontrolo nad nasprotnikom na tleh in si zagotovimo prevladujoč položaj. S pomočjo nasprotnikovega napadalnega momenta, ki nam onemogoča, da bi lahko še naprej stali, se sami z njegovo silo spodvijemo pod njega in ga potegnemo za sabo in pristanemo na njem. Pri tem ne prekinjamo njegovega moment, ampak se z njim zlijemo.
Obramba proti napadu z nožem
Zadnji dan seminarja smo delali tudi z noži. V hecu bi lahko rekel, da me je postalo strah, ko sem videl, kako mojster obvlada nož in ga upravičeno smatra celo za nevarnejše orožje od pištole na krajših razdaljah. Začeli smo z obravnavo noža in z vajami za občutenje noža na lastnem telesu. Najpomembnejše je bilo pravilo, da se lahko s sproščenim telesom izognemo hujšim telesnim poškodbam, kot so globoki vbodi, tako da se izmaknemo in tvegamo samo ureznine. Zlasti smo se posvetili tudi preučevanju situacije, ko nam napadalec napade varovano osebo - v kateri smeri in na kakšen način nevtralizirati napadalca oz. pred tem morebiti odmakniti žrtev na varno mesto. Temeljito smo preučili, kaj lahko napadalec v posameznim situaciji naredi z nožem, zato smo se odločali samo za ravnanja, ki niso napadalcu omogočila delovanje z nožem med našo nevtralizacijo.
Komentarji na koncu seminarja
Andreas Weitzel "Vse tehnike Systeme je preizkusilo ogromno število ljudi. Sam sem jih lahko preizkusil kot telesni stražar, vendar so jih določeni posamezniki testirali v mnogo bolj nevarnih okoliščinah - v vojni, v boju s teroristi ipd. Tehnike moramo začutiti, ni dovolj gledati. Vsaka situacija je lahko drugačna. Zato pa moramo vaditi in vaditi..."
Aljoša Lipavc: "Ogromno veščin sem že spoznal in dihanje je pri vseh najbolj pomembno. Ampak način kako osvojiti dihanje, je bil za prvi trening fascinanten. Nikjer se ne moreš tako hitro naučiti dihanja, pa čeprav si še tako nedojemljiv. Z dihanjem se da marsikaj doseči. Veščina zahteva ogromno truda, energije in razumevanja. Dobil sem potrdilo tistega, kar sem prebral. Pri Systemi sem videl to, da lahko jaz določam točko, ki bo učinkovita. Tam je konec. Glede premagovanje strahu - dihanje v pravem trenutku dosežemo ogromno treninga. Vsekakor se bom še ukvarjal s to veščino..."
![]() Skupinska fotografija - prvič
![]() Skupinska fotografija - drugič
![]() Andreas Weitzel, Aljoša Lipavc in Damijan Ružič
Sorodni članki:
Povezave:
Kmalu tudi ekskluzivni videoposnetki s seminarja.
Aktualni seminarji v bližnji prihodnosti:
Views: 1196
Only registered users can write comments.
|
||||
| Last Updated ( Monday, 12 October 2009 ) | ||||
| < Prev | Next > |
|---|

|
"Evolution never ends. It transforms in the picture of a being, which it sees..." - Yoshinao Nanbu |